[Предыдущий стишок] [Следующий стишок]
4 апреля 1998 Peredo mnoy stoit urna s razzinutoy pastju is neje pahnet durno ne celovat mne jeje k schastyu Luchshe ja genu poceluju obnimu jejo krepko dam rabotu svoyemu xuyu ved zabochus ja o nem redko Bes zabotu on zachahnut moget i togda komu takoy ja nugen na rabote zabuvat stal ja dlja chego mugchine on sluget luche ja rabotu broshu poterjayu dolarov sorok sohranju zato svoju noshu on mne bolshe vseh dorog! Стишок рассказал(a) Gennadiy Kushnir
